Omemba: Mojka Končar

»V gozdu najdemo klepetave praproti in jezikave zajce, ki priprave na gozdno olimpijado pospremijo s hišnim orkestrom.«

»Igrajo eklektično glasbo, ne manjkata niti dober zajčji rap in koračnica poguma praproti.«

»Prisluhnite prvemu delu O’Neillove drame, posnete v juniju 1961 s takratno zvezdniško zasedbo; naj vas njena intenzivnost popelje v silovit svet družinskih strasti in neizprosnih odločitev.«

»Avtoričin notranji monolog razkriva vse dvome in bolečino ob spopadanju z globoko ranjenim mladim človekom.«

»Otroci bodo vstopili v svet zvočnih razglednic, v zgodbo o prijateljstvu, o povezanosti, pa tudi o pogrešanju, izgubi, žalovanju.«

»O opori, ki si jo lahko damo, ko nam je težko. O bližini, ki ta svet naredi lep.«

»O svetu bivajočega in nebivajočega, ki nas lahko prevzame, ko ga gledamo in poslušamo z radovednostjo in vedoželjnostjo.«

»Kaj pomeni biti ali ne biti, ko je glas vse, kar imamo?«

»Nafta je produkt geološkega naključja.«

»Ni naključje, da je to tudi zgodba dokumentarista, povezanega z naftno industrijo, ruske nevrologinje, razdvojene zaradi vojne, premožne poljske anarhistke, ki se je odpovedala svoji preteklosti, nemškega glasbenika, ki sproti briše lastno glasbo, in danske umetnice, katere performans nehote omogoči vzpon dejanskih skrajnežev.«

»Morda je naključje, da so na razstavi Transparency svoje življenje odprli vpogledu javnosti.«

»Pod plastmi smoga se ob pravem pritisku človeški možgani spremenijo v lucidno silo, ki poskuša razvozlati sedanjost in ki lahko prekine nasilje.«

»V svetu, ki ga nadzorujejo algoritmi in podatkovni sistemi, se lahko prekinitev zgodi le po naključju.«

»Kje so moje zapuščenosti? Zrastle bodo kakor nekje gozd.«

»V procesu smo raziskovali relacijski prostor odnosov za uprizarjanje zahtevnih čustvenih stanj.«

»Menim, da je izmed vseh mojih sodelovanj s Saško Rakef pri tem delu uspel najgloblji spoj vseh izraznih sredstev.«

»Ustvarjalni proces Pogovorov v hiši Karlstein bi najbolje povzela kar z Bertinimi besedami: 'To je obračun s seboj in pogovor med vsemi mrtvimi, z vsemi pozabljenimi, z vsemi zavrženimi.'«

»Nekaj zelo lepega, močnega in transformativnega je v tem, ko se uzremo v bolečini. Strahu. Jezi. Žalosti. Upanju. Stik s temi globokimi čutenji nosi posebno avro lepote in mehkobe. Ranljivosti in dostopnosti.«